Delo na prostem v poletnem času in v času vročinskih valov predstavlja pomembno tveganje za varnost in zdravje delavcev. Visoke temperature zraka, neposredno sončno sevanje, UV-sevanje, povečana relativna vlažnost zraka, fizična obremenitev, daljša izpostavljenost ter uporaba osebne varovalne opreme lahko povzročijo vročinski stres [1]. Ta se lahko kaže kot
utrujenost, glavobol, omotica, slabost, mišični krči, dehidracija, vročinska izčrpanost ali v najhujšem primeru vročinski udar, ki je lahko življenjsko nevaren . Posebej izpostavljeni so delavci v gradbeništvu, komunalnih dejavnostih, kmetijstvu, gozdarstvu, vzdrževanju in pri vseh delih, kjer se delo izvaja fizično, na soncu ali v okolju brez možnosti umika v senco .
Vročinski stres je treba obravnavati v izjavi o varnosti z oceno tveganja, kadar se delo izvaja na prostem in obstaja možnost izpostavljenosti temperaturam nad 30 °C, kadar je temperatura več kot polovico delovnega časa lahko višja od 28 °C, kadar je delovno mesto izpostavljeno soncu ali UV-sevanju, kadar delavec uporablja osebno varovalno opremo oziroma delovno obleko, ki otežuje hlajenje telesa, ali kadar je delo fizično zahtevno. Pri oceni tveganja je treba upoštevati naravne dejavnike okolja, kot so temperatura zraka, relativna vlažnost, veter oziroma gibanje zraka in toplotno sevanje, ter dejavnike, vezane na delavca, kot so stopnja fizične obremenitve, trajanje izpostavljenosti, osebna varovalna oprema, obleka in zdravstveno stanje delavca , .
Za spremljanje toplotnih razmer se priporoča spremljanje vremenskih napovedi, opozoril ARSO in kazalnika UTCI , . UTCI je uporaben kazalnik toplotne obremenitve, ker poleg temperature upošteva tudi relativno vlažnost, veter in toplotno sevanje . Ukrepanje se začne že pri napovedanih temperaturah okoli 26 °C, saj razmere na konkretnem delovišču lahko bistveno odstopajo od splošne vremenske napovedi za širše območje . Zato je priporočljivo, da delodajalec na delovišču izvaja lastne meritve temperature in relativne vlažnosti zraka ter jih skupaj z izvedenimi ukrepi tudi beleži .
Pri temperaturi zraka nad 30 °C mora delodajalec zagotoviti najmanj 15-minutne prekinitve dela na vsake 2 do 3 ure, brezplačne brezalkoholne napitke ter zaščito pred soncem oziroma drugimi neugodnimi vremenskimi vplivi . Ti ukrepi veljajo tudi za delo na gradbiščih , . Kadar se tveganje poveča, na primer pri visokem UTCI, visoki relativni vlažnosti, težkem fizičnem delu ali uporabi osebne varovalne opreme, ki otežuje hlajenje telesa, je treba osnovne ukrepe nadgraditi z dodatnimi organizacijskimi ukrepi, kot so prilagoditev urnika dela, izvajanje težjih del v hladnejšem delu dneva, rotacija delavcev, pogostejši odmori v senci ali hlajenih prostorih, delo v parih, stalno preverjanje počutja delavcev in po potrebi prekinitev dela , .
Pri zelo visokih toplotnih obremenitvah se morajo nenujna dela prestaviti na čas z nižjo stopnjo tveganja, na primer v zgodnje jutranje ure, večer ali po potrebi v nočni čas . Pri nujnih delih je treba zagotoviti neposreden nadzor nad delavcem in spremljanje znakov vročinske bolezni . Če nadzor ni možen ali če se pojavijo znaki pregrevanja, slabosti, zmedenosti, omotice, krčev ali izčrpanosti, se delo takoj prekine . Ob sumu na vročinski udar je treba delavca umakniti v senco ali hladen prostor, ga hladiti, mu dati piti, če je pri zavesti, in poklicati 112 .
Bistveno je, da se ukrepi ne izvajajo šele ob nastopu težav, ampak preventivno . Delodajalec mora vročino obravnavati kot predvidljivo tveganje, se nanjo pripraviti pred začetkom poletne sezone, spremljati razmere med delom, ukrepe prilagajati dejanskemu stanju in jih evidentirati . Varno delo na prostem v času vročinskih valov temelji na treh ključnih elementih: kakovostni oceni tveganja, učinkovitih ukrepih delodajalca in pravilnem ravnanju delavcev .
Vir:
- Varnost in zdravje pri delu na prostem v času vročinskih valov. Ljubljana, 2026.
- PPT: Varnost in zdravje pri delu – Delo na prostem v času vročinskih valov. ALARM d.o.o., Maja Ptičar.
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu — ZVZD-1, Uradni list RS, št. 43/2011.
- Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, z dopolnitvijo Ur. l. RS, št. 53/2025 — 93. člen.
- Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih.
- ARSO — vremenska opozorila, trenutni vremenski podatki in biovremenske vsebine/UTCI.
- EU-OSHA / MDDSZ. Vročina pri delu – smernice za delovna mesta.
